Vinarska ulica 14 Maribor / Telefon: 02 228 49 00 / Fax: 02 251 94 82 / info@kmetijski-zavod.si
Facebook / Sobota, 19.08.2017 /

Selekcijsko trsničarsko središče


Kontaktna oseba:

}}Tanja Vaupotič

Tel.: 02 713 80 94, 041/784-770 /  E-pošta: sts.ivanjkovci@amis.net

}}Martina Horvat

Tel.: 02 714 80 94 /  E-pošta: sts.ivanjkovci@amis.net

}}Simona Rajh

Tel.: 02 713 80 94 /  E-pošta: sts.ivanjkovci@amis.net

Na pobudo Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano sta bili leta 1992 ob sodelovanju Kmetijskega inštituta Slovenije in Biotehniške fakultete v Ljubljani - katedra za vinogradništvo ustanovljeni Selekcijsko trsničarski središči Ivanjkovci in Vrhpolje in sicer STS  Ivanjkovci za trsni izbor Vinorodne dežele Podravje in Posavje ter STS  Vrhpolje za trsni izbor Vinorodne dežele Primorska. Po ustanovitvi Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije je bilo leta 2001 STS Ivanjkovci pripojeno KGZ Maribor, STS Vrhpolje pa KGZ Nova Gorica.

 

V večini večjih evropskih vinogradniških držav si že od leta 1968 prizadevajo, da bi se standardni razmnoževalni material postopno izločil iz prometa, saj zagotavlja le minimalno genetsko in zdravstveno kontrolo. Zato je glavni cilj delovanja selekcijskih središč zagotavljanje in distribucija izhodiščnega matičnega trsnega materiala za pridelavo uradno potrjenih (certificiranih) trsnih cepljenk doma selekcioniranih klonov.

 

Delo v STS Ivanjkovci poteka pod strokovnim vodstvom Kmetijskega inštituta Slovenije (kot koordinatorja strokovnih nalog v vinogradništvu), Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani - katedra za vinogradništvo (kot soizvajalca sorazmernega dela nalog v vinogradništvu) in Kmetijske fakultete Univerze v Mariboru (izvajalec mikrovinifikacij v STS Ivanjkovci).

 

STS Ivanjkovci je vključeno v operativno izvajanje programa klonske selekcije (odbira elit) in izvajanje programa certifikacije sadilnega materiala vinske trte - oskrba baznih matičnih rastlin in vzgoja trsnih cepljenk kategorije baza.

 

Skupni cilj je pridelava baznih trsnih cepljenk za potrebe slovenskih vinogradnikov in zagotavljanje kakovostnega sadilnega materiala za obnovo vinogradov. To je še posebej pomembno pri naših avtohtonih vinskih sortah kot so Šipon, Radgonska ranina, Štajerska belina-Ranfol, ter slovenskih podlagah za vinsko trto (selekcije ing. Stanko Matekovič) V-M, VI-M in 8BČ, pri katerih ustreznega matičnega materiala najvišjih selekcijskih stopenj ne moremo uvoziti od drugje. Gre za domače brezvirusne, bazne matične trse podlag, ki bi jih v bodočnosti lahko intenzivneje uporabljali pri cepljenju, namesto drugih križancev V. berlandieri x V. riparia. V središču proučujemo njihove ampelografske  in tehnološke značilnosti (cepilnost, skladnost z žlahtnimi sortami…) ter skrbimo, da bi njihovo zdravstveno stanje ostalo neoporečno.

 

Vsi postopki, ki se izvajajo v STS Ivanjkovci potekajo skladno s sprejetim programom klonske selekcije in priporočili mednarodnih strokovnih organizacij (I.C.V.G., O.I.V. in E.P.P.O.). Trudimo se, da bi bili čim bolj usklajeni s standardi in zahtevami, ki jih za področje sadilnega materiala kmetijskih rastlin predpisuje Evropska skupnost.

   

Delo STS Ivanjkovci je vezano na infrastrukturo, ki je bila postavljena po programu izgradnje STS Ivanjkovci. V Ivanjkovcih na sedežu centra se nahaja rastlinjak v katerem hranimo referenčne rastline klonov in indikatorjev, opravljamo indeksiranje-zeleno cepljenje in razmnožujemo s potaknjenci ter hladilnica za cepilni repromaterial in trsne cepljenke. V Litmerku se nahaja mikrovinifikacijska klet , priročni laboratorij in založna klet.

 

Najpomembnejši del našega centra je novi kolekcijski nasad - gen banka v Litmerku ki se nahaja v bližini mikrovinifikacijske kleti. Stari kolekcijski nasad se nahaja v Jeruzalemu (skupaj 5.705 trt).

 

Ker smo največjo težo pri izvajanju programa klonske selekcije vinske trte posvetili odbiri klonov avtohtonih in udomačenih, gospodarsko pomembnih vinskih sort ki so pomembne za ohranjanje genetske raznolikosti, smo v postopek odbire elit in klonske selekcije vključili osem belih sort: Šipon, Laški rizling, Sauvignon, Renski rizling, Chardonnay, Beli pinot, Traminec,Ranina.

    

V kolekcijskem nasadu v Litmerku smo leta 2008 posadili 282 trt klonskih kandidatov iz selekcij STS Vrhpolje (Rebule, Zelene, Refošk, Barbera in Malvazije).

    

1/ KLONSKA SELEKCIJA

Temelj klonske selekcije je osnovna množična pozitivna selekcija ki obsega vizualni nadzor fenotipa in zdravstvenega stanja in se izvaja v rodnih vinogradih. V Sloveniji je v osnovno selekcijo vključenih več kot 200.000 trsov. Na ta način pridobivamo potrjene matične trse za pridelavo standardnega cepilnega materiala, hkrati pa odkrivamo nadpovprečne (elitne) matične trse, ki jih vključujemo v nadaljevalno - klonsko selekcijo. Nadaljevalna - klonska selekcija predstavlja dodatno genetsko in zdravstveno preverjanje odbranih elitnih trsov skozi najmanj dve vegetativno razmnoženi generaciji potomcev. Odkrite pozitivne lastnosti morajo biti jasno izražene in se morajo prenašati na vegetativne potomce.

   

V STS Ivanjkovci smo elitne trse odbrali in vključili v postopek predklonske selekcije v vinogradih Jeruzalem Ormoža d.d. Vinogradništvo in sicer sorte Šipon, Laški rizling, Sauvignon, Chardonnay, Beli pinot, Renski rizling, (takrat je bilo v vinogradih zaključenih 120 ha selekcijskih nasadov), v vinogradih Radgonskih goric Radgonsko ranino, Sauvignon, Traminec in Beli pinot in pri g. Simonu Toplaku v Juršincih Šipon 3/3 (selekcije ing. Horvata). Izbrane elitne trse, ki so v triletnem preizkušanju zadostili postavljenim tehnološkim in zdravstvenim kriterijem smo s cepljenjem na brezvirusno podlago razmnožili v klonske linije in posadili v letih 1993 - 1997.

   

Pri sortah Laški rizling in Sauvignon je bilo naše delo lažje zaradi dela na klonski selekciji našega predhodnika ing. Stanka Matekoviča (samo vizualni).

  

Zdravstveno stanje smo preverili s pomočjo laboratorijskih testov (serološki testi, molekularne tehnike) in indeksiranjem na trsne indikatorje v rastlinjaku, tehnološko vrednost pa z določanjem parametrov rasti in rodnosti ter analizami pridelka.

 

Vse razmnožene klonske linije smo posadili v kolekcijski vinograd na Jeruzalemu. Tako posajeni trsi predstavljajo kolekcijo - gensko banko klonov, obenem pa služijo zaključnemu preverjanju klonov, na podlagi katerega se opravi postopek uradnega priznavanja klonov.

 

Zaključno preverjanje klonov, poleg preverjanja tehnološke vrednosti in zdravstvenega stanja izvornih matičnih trsov, opisov klonov (OIV deskriptorji) zajema tudi mikrovinifikacije grozdja s kemičnimi analizami in organoleptičnimi ocenami vina posameznega klona.

    

S tem se selekcijski postopek konča, naše delo pa se nadaljuje z distribucijo baznega sadilnega materiala klonov trsničarjem, registriranim za pridelavo certificiranih trsnih cepljenk.

 

2/ KOLEKCIJSKI NASADI    

Kot je že prej bilo omenjeno, na Jeruzalemu je v letih 1993- 1997 posajen prvi kolekcijski nasad. Po zaključeni klonski selekciji v starem kolekcijskem nasadu smo najboljše klone razmnožili in posadili na novo lokacijo v Litmerku. Vzrok za nujno posaditev na novo lokacijo je bil pojav fitooplazem (rumenice - Boa noire) in Agrobacterium vitis.


     

V novem kolekcijskem nasadu (cca. 1 ha) v Litmerku je posajenih v letih
      2005-2007 skupaj 3.274 trt in sicer:


     

1. Sauvignon (3 kloni) 322 trt 2. Šipon (5 klonov) 799 trt 3. Laški
      rizling (4 kloni) 431 trt 4. Renski rizling (3 kloni) 252 trt 5.
      Chardonnay (3 kloni) 160 trt 6. Beli pinot (2 klona) 152 trt 7. Traminec
      (3 kloni) 441 trt 8. Ranina (4 kloni) 432 trt 9. Žametovka (1 klon) 144
      trt - Dolenjska 10. Ranfol (5 klonov) 88 trt - Dolenjska


     

Kolekcijski nasad nam služi za ugotavljanje tehnološke vrednosti
      klonov, zdravstvenim testom, ampelografskim raziskavam, za
      mikrovinifikacije posameznih klonov, genski banki in seveda rezi cepičev
      za nadaljnje razmnoževanje. V Litmerku imamo na razpolago skupno 3,79 ha
      površine tako, da imamo dovolj prostora za nadaljnja sajenja novih
      klonov. Nasad je ograjen in pokrit s protitočno mrežo.


     

3/ RASTLINJAK


     

Delo z matičnimi trsi se nadaljuje v rastlinjaku, ki je namenjen
      hrambi referenčnih trsov klonov, hitremu razmnoževanju zelenih in
      lesnatih potaknjencev, vzdrževanju indikatorskih rastlin za indeksiranje
      na viruse in virusom podobne bolezni vinske trte in aklimatizaciji rastlin
      po razmnoževanju in vitro.


     

Zdravstvena selekcija je ena od glavnih nalog pri klonski selekciji
      vinske trte. Preverjanje zdravstvenega stanja (DAS ELISA testi) odbranih
      trsov iz matičnih vinogradov, matičnjakov ali cepljenk iz trsnice
      opravljamo v sodelovanju s sodelavci iz KIS-a in BF Ljubljana v
      laboratoriju za serološka testiranja na Kmetijskem inštitutu Slovenije v
      Ljubljani. Laboratorij je deloma opremljen z aparaturami obeh STS-ov (granulator-homogenizator
      vzorcev, čitalec ekstinkcij seroloških reakcij z računalnikom in pralec
      plošč). Serološka testiranja opravljamo na 8 virusov odvisno od zahtev
      direktive EU (GFLV, ArMV, GLRaV I, II, III in IV, GVA in GFKV) v potrebnem
      obsegu. Letno opravimo 5000-10.000 testov odvisno od potrebe, ker poleg
      vzorcev iz nasadov STS-a testiramo tudi trse posajene v matičnih
      vinogradih in matičnjakih trsničarjev kateri so registrirani za
      pridelavo certificiranih trsnih cepljenk, cepičev in podlag.


     

Rastlinjak nam predvsem služi za indeksiranje-zeleno cepljenje. V
      rastlinjaku hranimo referenčne trse 72 klonskih kandidatov razmnoženih
      iz starega kolekcijskega nasada na Jeruzalemu (gen banka). Od vsakega
      klonskega kandidata imamo posajene 4 trte, tako, da je skupaj posajenih
      288 trt. Ker za indeksiranje rabimo tudi indikatorske rastline imamo v
      rastlinjaku posajeno 464 indikatorskih trt sort: Rupestris St. Georg,
      Riparia Gloire, LN 33, Kober 5BB kl. 13-15 Gm, Bacco 22A, Richter 110,
      Mission in Modri pinot. Zeleno cepljenje-indeksiranje opravljamo zaradi
      tega ker s serološkimi testi (DAS ELISA) ni mogoče dokazati prisotnosti
      posameznih virusov v trti kot so virusi plutavosti lubja in razbrazdanost
      lesa, predčasno rdečenje listja in rumenice. Letno opravimo 1.000-1.500
      cepljenj.


     

Pri našem delu pogrešamo možnost rutinskega testiranja na fitoplazme
      in bakterije, kjer je sicer testiranja v določenem obsegu mogoče izvest,
      vendar je ta obseg premajhen, rezultati pa še ne povsem zanesljivi.
      Zadnja leta nam predvsem okužbe s fitoplazmami (rumenice) povzročajo
      precej težav. Zato moramo okuženi material ponovno očistiti s postopki
      zdravljenja kot so termoterapija in uporaba tehnik in vitro. Ta postopek
      zahteva precej časa in sredstev. Oba testa sedaj opravljajo sodelavci na
      Kmetijskem inštitutu Slovenije. Zato je bila pridobitev ustrezno
      izoliranih zemljišč za delovanje STS-a velikega pomena.


     

4/ MIKROVINIFIKACIJSKA KLET LITMERK


     

Mikrovinifikacijska klet v Litmerku se nahaja v zidanici Jeruzalem Ormoža
      d.d. VVS (najem) in je bila urejena leta 1997. Oprema kleti je plod domačega
      znanja. Poleg zadostnega števila posod za vino (60 lit, 80 lit in 100
      lit), mlina za grozdje, drozgalnika-pecljalnika za grozdje, pnevmatske
      stiskalnice, separatorja za mošte, filtra in polnilca za vino imamo
      hladilne naprave za hlajenje kleti in prostora za arhiviranje steklenic.
      Klet je opremljena tudi z računalniško vodenim sistemom za hlajenje
      vrelnih posod (kontrolirana fermentacija) in sistemom za zapolnitev
      praznega volumna posod z inertnim plinom (argon).


     

V mikrovinifikacijski kleti opravimo letno 25-35 mikrovinifikacij
      grozdja klonov lastnih selekcij za potrebe določanja njihove tehnološke
      vrednosti. Pri delu sodelujemo z enološkim laboratorijem Kmetijskega inštituta
      Slovenije, Fakulteto za kmetijstvo Univerze v Mariboru in Biotehniško
      fakulteto Univerze v Ljubljani (katedra za vinogradništvo).


     

5/ MATIČNJAK LITMERK


     

Matičnjak v Litmerku (1,77 ha) je posajen leta 2005 z baznimi
      korenjaki uvoženimi iz selekcijskega centra v Geiseheimu (Nemčija) in
      lastnim baznim materialom iz selekcij ing. Stanka Matekoviča, skupaj
      3.339 trt:  Kober 5BB,  kl. 13-15 Gm  3.077 trt, VI-M 128 trt,
      8BČ
      134 trt.


     

V matičnjaku pridelujemo bazne podlage katere rabimo za potrebe
      cepljenja obeh središč, višek podlag ponudimo registriranim trsničarjem
      za pridelavo certificiranega trsnega materiala. V letu 2010 smo nasad pokrili s protitočno mrežo.


     

6/ TRSNICA TRGOVIŠČE


     

V Trgovišču imamo v najemu pri Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov
      RS 3,99 ha zemljišča za potrebe trsnice. Nasad je ograjen in nahaja se v
      bližini namakalnega sistema tako, da imamo možnost zalivanja in oročševanja
      trsnice.


     

Letno cepimo po naročilu trsničarjev 25.000 - 30.000 cepljenk. Za
      posaditev siljenk rabimo samo cca. 0,2-0,3 ha zemljišča tako, da imamo
      na tej veliki površini (4 ha) možnost kolobarjenja kar je nujno pri pridelavi
      baznega materiala (nematode).


     

Skupni cilj je zagotavljanje izhodiščnega matičnega razmnoževalnega
      materiala za obnovo vinogradov, skladno z novim Zakonom o semenskem
      materialu kmetijskih rastlin in Pravilnikom o trženju materiala za
      vegetativno razmnoževanje vinske trte.


     

V obdobju 2001 do 2008 je bilo posajeno pri slovenskih trsničarjih ,
      registriranih za pridelavo certificiranih trsnih cepljenk naslednje število
      baznih matičnih trt (matični vinogradi) in baznih korenjakov (certificirani
      matičnjaki) pridelanih v STS Ivanjkovci:  matični nasadi 47.230 trt 21 lokacij,
      matičnjaki 17.030
      trt 6 lokacij.


     

Selekcijsko trsničarsko središče Ivanjkovci je vključeno v postopek
      certifikacije in kontrole pridelave trsnih cepljenk, cepičev in podlag
      pri trsničarjih, ki ga opravlja Urad RS za varstvo rastlin oziroma od
      njega pooblaščena strokovna inštitucija Kmetijski inštitut Slovenije s
      katerim vsako leto STS Ivanjkovci sklepa pogodbo za opravljanje kontrol.


     

7/ ZAKLJUČEK


     

V Selekcijsko trsničarskem središču Ivanjkovci nudimo strokovnjakom
      raziskovalnih inštitucij vso infrastrukturo in ostalo pomoč pri
      opravljanju poskusov v trsničarstvu. Enako nudimo tudi študentom možnost
      diplomskih ali magistrskih nalog.


     

Ob že prej omenjenem preizkušanju domačih in tujih podlag ter proučevanju
      novih klonov s stališča trsničarske tehnologije, se v zadnjem času
      zlasti posvečamo preizkušanju metod za preprečevanje širjenja
      bakterijskih in fitoplazmatskih bolezni. Te nam povzročajo vse večje težave,
      ki se jim ne moremo uspešno zoperstaviti, saj za to nimamo na razpolago
      ustreznih izoliranih zemljišč, na katerih še ni rasla vinska trta.


     

Glede omenjene problematike sodelujemo tudi z domačimi in tujimi
      strokovnimi inštitucijami. Uspehi so zaenkrat še skromni, zato
      vinogradnike naprošamo za potrpljenje in uvidevnost, saj lahko do ugodnih
      rezultatov pridemo le z dolgoročnim, načrtnim strokovnim delom.


     

Rezultate svojega dela javno predstavljamo v pisnih publikacijah in na
      različnih posvetih, kongresih, predstavitvah, razstavah ter
      specializiranih sejmih, bodisi samostojno ali pa v sklopu predstavitev
      skupnega dela raziskovalnih inštitucij, ki strokovno vodijo program dela
      v selekcijskem središču.


     

Naše nasade (kolekcijo, matičnjak in trsnico) pogosto obiskujejo
      strokovnjaki tujih strokovnih inštitucij iz Nemčije, Italije, Češke,
      Madžarske in Hrvaške in Italije s katerimi izmenjujemo izkušnje in
      metode dela, prav tako pa so naša vrata vedno odprta za terenske vaje in
      opravljanje eksperimentalnega dela študentov, za strokovnjake Kmetijske
      svetovalne službe in seveda za vse vinogradnike, ki jih delo in rezultati
      v selekcijskem središču zanimajo.


     

V zadnjo fazo klonske selekcije, ki se bo končala s postopkom uradnega
      priznavanja je vključenih 29 klonov devetih belih sort in sicer:  Šipon 5 klonov
      , Laški rizling 4 kloni,  Sauvignon 3
      kloni, Renski rizling 3 kloni, Chardonnay 3 kloni, Beli
      pinot 2 klona, Traminec 3 kloni, Ranina 4 kloni, Ranfol 1 klon in Žametovka 1 klon.


     

Januarja 2009 smo prejeli za 29 klonov Potrdila o uradni potrditvi klonov trte. Ampak naloga našega središča se nadaljuje z novim cikluson klonske selekcije pri sortah Šipon, Laški rizling, Renski rizling, Sivi pinot, Rumeni muškat, Muškat ottonel, Modra frankinja in Kraljevina. Tokrat smo si zastavili nove selekcijske naloge pri odbiri: manjši pridelek na trs z manj zbitimi grozdi, odpornost na sušni stres (klimatske spremembe) ter odpornost na bolezni in škodljivce..


Skratka, selekcija vinske trte je permanentna naloga vseh nas, ki se ukvarjamo z vinsko trto in nikoli ne sme biti končana!

E-pošta

Želite prejemati občasna e-sporočila kmetijskega-zavoda.si?

}}prijavite se
Anketa

Kje nabavljate kmetijske pridelke za osebne potrebe?

V supermarketih

Na tržnici

Na Eko tržnici

Pri kmetu doma

Pridelam sam

(Rezultati)
Naključna fotografija
Dopolnilno izobraževanje podeželja
}}podrobno
PRP 2014 -2020
Kupujmo domače
Produkcija SloVino.com