Razvoj trajnostnih kmetijskih praks za zmanjšanje vpliva NITRATov na tla in kakovost podzemne vode (NITRAT)
Obdobje trajanja projekta: 1. 10. 2024 – 30. 9. 2027
Partnerji v projektu:
Sofinancerji:
Opis projekta:
V okviru projekta "Razvoj trajnostnih kmetijskih praks za zmanjšanje vpliva nitratov na tla in kakovost podzemne vode (NITRAT)" se osredotočamo na izzive izvajanje sodobnih kmetijskih praks in vpeljava tehnoloških rešitev pri kmetovanju s ciljem varovanja voda pred onesnaženjem z nitrati ter kako kmetovalce spodbuditi k izvajanju ukrepov skupne kmetijske politike. Zaradi varstva podzemnih voda, ki so ključni vir pitne vode v naši državi, je celotno območje Slovenije opredeljeno kot ranljivo območje. To pomeni, da morajo kmetijska gospodarstva gnojiti takrat, ko rastline hranila potrebujejo za svojo rast in razvoj, odmerke hranil prilagajati potrebam rastlin, uporabljati pri tem tehnično ustrezno mehanizacijo in imeti zagotovljene zadostne zmogljivosti za skladiščenje živinskih gnojil, za obdobje, ko je gnojenje kmetijskih zemljišč v Sloveniji prepovedano. Rastline za svojo rast in razvoj potrebujejo hranila. Dušik je rastlinsko hranilo, ki pospešuje rast zelenih rastlin. Rastlina ga iz tal dobiva v nitratni in amonijski obliki. Z gnojenjem se tlem vrača tista rastlinska hranila, ki so bila jeseni s pridelki odnesena s kmetijskih zemljišč. Hranila, ki jih rastline ne porabijo in ostanejo v tleh, se lahko izperejo in pronicajo v vode, kar povzroča onesnaženje. Da bi preprečili onesnaževanje voda z nitrati zaradi gnojenja, je Slovenija pripravila operativni program izvajanja ukrepov zmanjšanja vnosa dušika v tla, ki je uveljavljen v Uredbi o varstvu voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov. Omejitve in ukrepi iz te Uredbe so obvezni za vsa kmetijska gospodarstva v Sloveniji. Pripravljene so tudi smernice kot pomoč kmetom, svetovalni službi pri izvajanju zahtev.
Projekt bo bolj podrobno obravnaval aluvialne vodonosnike podzemne vode, ki so v slabem stanju. Dobršen del teh vodonosnikov je iz razloga varovanja vodnih virov za namen rabe pitne vode ustrezno varovan z uredbami o vodovarstvenih območjih. Vodovarstvena območja so leta 2021 obsegala 3.532 km2, kar je 17,4 % kopne površine Slovenije. Vendar ni še dosežen cilj, da bi bila vsa zajetja za javno oskrbo s pitno vodo zavarovana z aktom na državni ravni. Z vodovarstvenimi območji in vodovarstvenimi režimi na teh območjih varujemo pitno vodo, ki se uporablja za javno oskrbo prebivalstva ali pa je tej javni oskrbi namenjena v bodoče. Na teh območjih z različnimi stopnjami varovanja leži 16% vseh kmetijskih zemljišč in 20% njiv v Sloveniji. V različnih nalogah (CRP VVO, CRP TriN, ARRS URAVIVO, EIP VODE, doktorske dizertacije) smo v preteklosti že ocenili učinkovitost izbranih kmetijskih praks in omejitev iz VVO uredb in SKP na podzemne vodne vire na nekaterih bolj izpostavljenih območjih (Dravsko-Ptujsko polje, Krško-brežiško polje), pri čemer smo pripravili bilance hranil (kmetijstvo, urbani izpusti, naravno ozadje). Iz preteklih projektov smo ugotovili, da obstaja veliko administrativnih rešitev v obliki ukrepov in omejitev, a se vedno ustavi pri kakovosti izvedbe (doslednost) in pri interesu za izvajanju v praksi (stroški izvajanja, nezainteresiranost). Izziv je kako nadgraditi oz. oblikovati spremembe ukrepov in omejitev SKP, da izboljšamo interes in kakovost izvedbe. Rezultati projekta bodo pomembni kot podlaga za ukrepanje na sistemski (strateški načrt, uredbe, konvencije, direktive, strategije, strateški načrt) in praktični ravni (prenos znanja v prakso).
Cilj projekta je spodbuditi izvajanje sodobnih kmetijskih praks in vpeljava tehnoloških rešitev pri kmetovanju s ciljem varovanja voda pred onesnaženjem z nitrati v Sloveniji. Glavno raziskovalno delo bo razdeljeno na 5 korakov:
(1) Analiza, nadgradnja in spremljanje kmetijskih praks in tehnoloških rešitev za zmanjšanje obremenjenosti tal in podzemne vode z nitrati iz kmetijskih virov,
(2) Analiza in meritve vsebnosti nitratov v tleh in podzemni vodi,
(3) Modeliranje predlaganih okoljskih (vodno telo) in socio-ekonomskih (kmetijsko gospodarstvo) ukrepov za zmanjšanje obremenjenosti tal in podzemne vode z nitrati iz kmetijskih virov,
(4) Presoja in predlogi sprememb ukrepov in omejitev okoljske in skupne kmetijske politike v Sloveniji, in
(5) Prenos znanja o kmetijskih praksah in tehnoloških rešitvah, ki zmanjšajo vpliv nitrata na tla in podzemno vodo na kmete in strokovno javnost.