V Mariboru, 6. 10. 2020
PREVENTIVNI UKREPI ZA ZATIRANJE KORUZNE VEŠČE JESENI
V zadnjih letih opažamo v SV Sloveniji veliko poškodb na koruzi zaradi povečevanja populacije koruzne vešče (Ostrinia nubilalis), sicer so letos rezultati ocenjevanj različnih hibridov koruze na različnih lokacijah, pokazali nižjo populacijo koruzne vešče kot v prejšnjih dveh sezonah. Vseeno pa ne smemo zanemariti ukrepov za zmanjšanje populacije koruzne vešče.
Gosenice koruzne vešče vrtajo rove po steblu in v storžih. Koruzna stebla so jeseni polomljena, vidni so iztrebki gosenic na prelomljenem delu, poškodbe in izvrtine so vidne tudi na koruznih storžih. Za razliko, pri koruznem hrošču so posevki koruze poležani, vidni so t.i. »gosji vratovi«, korenine so poškodovane, prisoten je hrošč na rastlinah. Pri koruznem hrošču prezimijo jajčeca v tleh, kot preventivni ukrep pa je upoštevanje kolobarja, koruze ne sejemo dvakrat zapored.
Koruzna vešča pa prezimi kot odrasla gosenica v spodnjem delu koruze ali v kocenu ter v odpadlih storžih, pozimi jim mraz ne škodi, prenesejo nizke temperature, spomladi se zabubijo, konec pomladi začnejo vzletati metulji. Škodo delajo na koruzi, hmelju, papriki, kasneje na krizantemah in na drugih rastlinah.
Najpomembnejši fitosanitarni ukrepi za zatiranje koruzne vešče jeseni so:
• Pri spravilu koruze je potrebni puščati čim krajše štrclje, manj kot 10 cm;
• Po spravilu je treba temeljito zmleti/mulčiti ostanke koruznice na njivi, tako, da neposredno uničimo gosenice ali pa jim onemogočamo prezimovanje v ostankih koruze;
• Priporočamo dovolj globoko zaoravanje zmletih ostankov koruznice, da ni vidnih ostankov koruznice in kocenov po oranju; še posebej na plitkih peščenih tleh. Na območjih, ki so bolj ogrožena od vešče, priporočamo za naslednjo leto izbor hibridov z bolj robustnim steblom, bolj redko setev, da imajo rastline močnejšo steblo, ki lažje prenese škodo od gosenic. Zmerna zapleveljenost pozitivno vpliva na velikost populacij plenilskih stenic, ki so poleg parazitskih osic glavni naravni sovražnik vešče.
Kmetijska svetovalna služba:
Marjeta Miklavc, univ. dipl. inž. kmet.