Ukrepi, ki jih prinaša zakon na resorna področja MKGP, bodo pomagali sektorjem preživeti in poskrbeti za stabilno oskrbo s hrano v Sloveniji.
Tako se bodo rastlinjaki, ki se štejejo med enostavne objekte in se zanje komunalni prispevek ne plača, lahko postavili na vseh kmetijskih zemljiščih, ki imajo boniteto nižjo od 35, se pa morajo uporabljati le v kmetijske namene oziroma morajo omogočiti pridelavo hrane.
Za rastlinjak do 1 hektara površine do konca leta 2021 ni potrebno gradbeno dovoljenje – če je industrijski izdelek ali prefabrikat. Do spremembe, ki jo je prinesel tretji sveženj Zakona o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije (PKP3) maja 2020, je bilo namreč treba za rastlinjak, večji od 150 m², pridobiti gradbeno dovoljenje s projektom, ki je zahteval obsežno dokumentacijo z dolgotrajnimi postopki pridobivanja različnih soglasij in dovoljenj. Po novi ureditvi pa do 1 ha veliki rastlinjaki, izdelani in na kmetijskem zemljišču postavljeni kot industrijski izdelek, veljajo za enostavne objekte. Za te po Gradbenem zakonu ni predpisano gradbeno dovoljenje (GD), pogoj je le upoštevanje rabe zemljišča za namene, opredeljene v občinskih prostorskih načrtih. Tam, kjer na zemljišču že stoji rastlinjak, lahko investitor pod enakimi pogoji (brez GD) postavi rastlinjake do površine 3 ha.
Gre pa za vse rastlinjake, ki so kot celota dani na trg kot proizvod, ki izpolnjuje zahteve iz predpisov, ki urejajo splošno varnost proizvodov. Poenostavitev je najprej veljala do konca lanskega leta, konec oktobra pa jo je zakonodajalec podaljšal do 31. decembra 2021.
Podaljšane so tudi maja sprejete spremembe, ki upravnim organom nalagajo prednostno odločanje o vodnih dovoljenjih, potrebnih za ureditev namakanja in izrabe geotermalne energije za ogrevanje teh rastlinjakov.