V naši deželi so prazniki obogateni z dobrotami in tradicionalnimi jedmi. K prazničnim jedem izberimo primerno vino, ki je pri nas najpomembnejše med vsemi pijačami. Tako je kultura uživanja vina del življenjske tradicije. Vino spada tako rekoč k vsaki jedi, le pravo je treba izbrati. Torej ustvariti »poroko« med jedjo in vinom, poroko s harmonijo.
Vino, ne samo, da poživlja tek, zaokroža tudi okus posamezne jedi in jo oplemeniti.
V vinorodnih območjih je vino velikokrat ena izmed sestavin jedi. Bodisi pri kuhanju, bodisi pri uživanju. Pri izbiri vin vedno upoštevajmo vrsto in bogastvo jedilnika ter namen in pomen kulinaričnega dogodka. Vsakdanjo hitro pripravljeno jed bomo dopolnili le z enim primerno izbranim vinom. Ob svečanem kulinaričnem dogodku pa se bomo potrudili in izbrali več vin, od aperitiva preko različnih vin pri posameznih jedeh, do zaključka z vinom posebne kakovosti ali z dobrim vinskim žganjem.
Naši vinarji ponujajo bogato izbiro vin različnih vrst, sort, barv in stilov. Torej od mirnih do penečih, od belih, rose do rdečih, od nearomatičnih do aromatičnih sort, od suhih do sladkih.
Za uvodno oz. aperitivno pijačo ponavadi izberemo suho peneče se vino ali suho belo mirno vino, da nam vzpodbudi tek. Ob posameznih hodih hrane pa izbiramo tista vina, ki se zaradi svojih specifičnih lastnosti prilegajo določeni jedi. Na splošno ponudimo k lahkim jedem lažja vina, k težkim jedem pa močnejša, bolj polna, bogata vina. K svetlemu mesu uživamo bela vina, k temnemu mesu se bolj priležejo rdeča vina. K pikantnim jedem ponudimo aromatična vina. Belo vino ponudimo
pred rosejem in rdečim, lažje pred močnejšim, rezno in suho pred sladkim in polnim, nevtralno pred aromatičnim ter mlado pred starim. Med jedjo in vinom skušajmo ustvariti ravnovesje oz. harmonijo, ki bo dobrodejno delovala na počutje in zaokrožila kulinarični užitek.
Vino ponudimo ob lepo pogrnjeni mizi, v primernih kozarcih, pri najustreznejši temperaturi, da se izrazijo vse značilnosti posameznega vina, predvsem videz, cvetica, aroma, okus in harmoničnost.
Vinski kozarec mora biti pecljat, izdelan iz brezbarvnega, gladkega in tankega stekla, ki ga odlikujeta lesk in prozornost. Osnovna oblika vinskega kozarca je čaša, ki se proti vrhu zoži. Pa vendar je pri izbiri oblike kozarca potrebno spoštovati osnovne značilnosti belih, rose, rdečih, penečih vin in vin posebne kakovosti.
- Postrežba belih vin
Kozarec primeren za belo vino je tulipanaste oblike, kar omogoča sproščanje in dobro zaznavo hlapnih aromatičnih snovi. Za bogata, zorjena bela vina se priporoča večji volumen kozarca. Lahka, suha in nevtralna bela vina ponudimo pri temperaturi 8-10 °C, polsuha bela vina postrežemo pri temperaturi 9-11 °C, bela vina z višjim ostankom nepovretega sladkorja (polsladka in sladka) pa od 10-12 °C.
- Postrežba rose vin
Za rose vino je najprimernejši kozarec v obliki zvončka, pri čemer se lepo zazna cvetica in ohrani svežina in pitnost vina. Vina rosejev ponudimo pri temperaturi 12 - 14 °C.
- Postrežba rdečih vin
Rdeče vino se najbolje odkrije in občuti v kozarcu oblike jabolka ali čebule različnih velikosti, saj velika površina kozarca vino prezrači, segreje in omehča tanine. Pri rdečih vinih je temperatura nekoliko višja. Mlada in lažja rdeča vina ponudimo pri 12-14 °C, bogatejša rdeča vina pri 14-16 °C, bogata in arhivska rdeča vina pa postrežemo pri temperaturi 16-18 °C. Pri starejših rdečih vinih je potrebno pred točenjem opraviti dekantiranje. To storimo tako, da odlijemo čisti del vina v posebno posodo, imenovano karafo. Da bolje vidimo, si pomagamo z gorečo svečo, kar pa daje temu postopku poseben praznični čar. To opravimo 1-3 ure pred nalivanjem. Takšna vina rabijo nekaj zraka za oživitev in sproščanje skritih snovi cvetice.
- Postrežba penečih se vin
Kozarec za peneče se vino naj ima obliko visokega tulipana, da mehurčki ogljikovega dioksida čimdalje potujejo do površine. Za pospešeno sproščanje teh mehurčkov pa mora biti na dnu kozarca steklena hrapava površina. Bela peneča se vina postrežemo pri temperaturi 6-8 °C, rose peneča se vina pri 8-10 °C, rdeča peneča se vina pa pri temperaturo 10-12 °C. Naj velja pravilo, da je bolje za stopnjo hladnejše, kot obratno. Pred odpiranjem se steklenica ne sme stresati. Steklenico zavijemo v prtiček, popustimo košarico, ki drži zamašek, steklenico nagnemo poševno in zrahljamo gobico zamaška s košarico. Sedaj košarico odstranimo. Gobico zamaška razrahljamo in čakamo, da tlak v steklenici izriva zamašek in ga zadržujemo, da ne pride do poka. Pri odpiranju si pomagamo lahko tudi s posebnimi klešči.
- Postrežba vin posebne kakovosti
Vina posebne kakovosti so velika vina in jih ponudimo v elegantni visoki čaši. Ker pa to posebno dobroto ponudimo v manjši količini, so tudi kozarci za ta vina temu primerno manjše prostornine. Oblike so tulipanaste ali zvončaste, pri čemer najlepše začutimo ekstraktnost oz. polnost, bogatost in jedernatost takega vina. Postrežemo jih pri temperaturi od 10-12 °C. V opisanih kozarcih in navedeni temperaturi, ponudimo tudi posebna naravna vina iz sušenega grozdja.
Z vsakim vinom ravnamo s pozornostjo in spoštovanjem. Torej na zdravje, za zdravje in srečno 2022!
Tadeja Vodovnik Plevnik, univ.dipl.inž.kmet.,
specialistka za vinarstvo in pridelavo sadjevca