Opis področja
Njive v Sloveniji zajemajo približno 174.000 ha oziroma 36 % vseh kmetijskih zemljišč v uporabi. Na širšem območju Dravskega in Ptujskega polja, zgornje Dravske doline in doline Pesnice, območju Srednje slovenskih goric, Haloz ter obronkov Pohorja in Kozjaka je 45.676 ha njiv in 31.202 ha površin trajnih travnikov.
Največji delež njiv je namenjen pridelavi koruze za zrnje in silažo, saj je pridelavi koruze za zrnje kot glavne kulture, po podatkih namenjeno 11.600 ha, pridelavi silažne koruze pa še 7.000 ha, kar pomeni, da je delež koruze v kolobarju še vedno večji kot 50 %. Med ozimnimi žiti je največji delež njiv namenjen pridelavi ozimne in jare pšenice, ki se prideluje na 4000 ha njiv ter ozimnega in jarega ječmena, ki letno raste na 2200 ha. V manjšem obsegu, na cca 250 ha njiv se pridelujejo ostala žita kot so rž, tritikala, oves in pira. Izgled krajine in kolobar v Podravju popestri pridelava oljne ogrščice na cca 850 ha in pridelava oljnih buč na 1300 ha. Površine pri pridelavi oljnih buč ter oljne ogrščice letno nekoliko variirajo in so odvisne od cenovnih razmer, doseženih v preteklem letu. Pridelava krompirja, ki je v preteklosti bila značilna za Dravsko in Ptujsko polje in se je gojili na vsaki kmetiji ter semenska pridelava na območju Zgornje dravske doline, se je izredno zmanjšala in se sedaj prideluje na večinoma specializiranih kmetijah, oziroma na ohišnicah na komaj 360 ha. V zadnjem desetletju se v kolobar na njive vključujejo še sladkorna pesa na cca 80 ha, soja na 440 ha ter sončnice na 160 ha. Zelo mali delež površin je namenjen tudi gojenju nekaterih alternativnih poljščin kot je konoplja in lan, vendar pa se pridelava teh v zadnjih letih ne povečuje in se na konvencionalnih kmetijah letno giblje med 10 in 20 ha. Pridelava na njivah je kot surovina (zrnje, gomolji) ali kot končni izdelek (moka, olje, kruh, testenine) namenjena prodaji na slovenskem trgu ali krmi za živali na živinorejskih kmetijah. Del pridelka oljne ogrščice, soje, sladkorne pese in pšenice je namenjeno izvozu. Na precej velikem deležu njiv v kolobarju, na cca 2300 ha se, predvsem na živinorejskih kmetijah v ravninskem delu kot glavni ali vmesni posevki pridelujejo posevki sejanih trav, travno-deteljnih mešanic ali detelj za pridelavo voluminozne krme na kmetijah. Ostale njivske površine so namenjene še pridelavi nekaterih drugih kultur ali prej navedenih kultur, niso pa evidentirane v subvencijskih ukrepih. Trajno travinje se prideluje na cca 31 200 ha. Prevladujejo trikosni in dvokosni travniki za pridelavo mrve ali pašniki, saj je več kot 70 % trajnega travinja na nagnjenih območjih z omejenimi pogoji za kmetovanje ali na območjih Natura 2000.
Pridelki, ki jih pridelovalci dosegajo na tržnih kmetijah so, odvisno od talnih in predvsem klimatskih pogojev primerljivi s pridelki, ki jih dosegajo pridelovalci v drugih evropskih državah. Večina poljedelskih in živinorejskih kmetijskih gospodarstvih kmetuje na okoljsko občutljivih območjih kjer mora upoštevati precej zahtevne pogoje kmetovanja, zaradi predpisanih okoljskih zahtev in vključitve velikega deleža tržnih kmetijskih gospodarstev v okoljske kmetijske ukrepe, ki so pogoj za ohranjanje primernega stanja okolja.
Tehnološka dokumentacija