Opis področja
Živinoreja se sooča z velikimi spremembami in novimi izzivi. Delo JSKS je usmerjeno v svetovanje in prenosu znanja na kmetijska gospodarstva ter iskanju rešitev za probleme s katerimi se soočajo kmetije, s ciljem ustvariti ekonomsko učinkovita in trajnostno uspešna kmetijska gospodarstva.
Med živinorejskimi panogami v Sloveniji prevladuje govedoreja, sledijo ji perutninarstvo, prašičereja, reja drobnice, reja kopitarjev, čebelarstvo in ostale. Gospodarsko najpomembnejša proizvodna usmeritev v živinoreji je prireja kravjega mleka in prirast govedi, ki po statističnih podatkih predstavljata 26 % vrednosti celotne kmetijske proizvodnje.
Območje kmetijsko gozdarskega zavoda Maribor premore dobre naravne danosti in številne družinske kmetije s tradicijo reje govedi. V rejo govedi je vključenih 771 kmetijskih gospodarstev.
Slovenija se uvršča med države z zelo nizkim deležem drobnice v primerjavi s številom drugih GVŽ. Reja drobnice postaja tržno zanimiva in pomembna proizvodna alternativa drugim vrstam prežvekovalcev na hribovitem območju. Rejci drobnice na območju zavoda MB v povprečju redijo 17 živali na kmetijo. Poglavitna vloga reje drobnice je paša in cilj uspešne reje je kar najbolje izkoristiti naravne danosti ob istočasnem ohranjanju kulturne krajine in preprečevanju zaraščanja.
Prašičereja v Sloveniji je zaradi nizke samooskrbe in nizkih cen mesa že daljše obdobje v težavah. Delež vrednosti prašičereje v vrednosti celotne kmetijske proizvodnje je v Sloveniji manjši od povprečja EU. Na povprečnem prašičerejskem KMG na območju zavoda MB redijo 11 prašičev.
Poleg govedoreje je gospodarsko precej pomembno perutninarstvo. Prireja perutnine in jajc v prispeva velik delež vrednosti celotne kmetijske proizvodnje. V 2019 so na KMG na območju zavoda Maribor redili nad 152 tisoč glav perutnine od tega največ pitovnih piščancev, sledijo kokoši nesnice in druga perutnina (predvsem purani).
Iskanje novih možnosti za kmetovanje na gorskih, hribovskih in drugih območjih z omejenimi možnostmi pridelave je na večjem številu živinorejskih kmetij z rejo krav dojilj pripeljalo do preusmeritve v ekološko pridelavo, ki zagotavlja trajnostno ohranjanje zdravja tal, ekosistemov in ljudi.