Sadjarski center Maribor

Opis področja

Sadjarstvo ima na območju Slovenije dolgoletno tradicijo in velik potencial za nadaljnji razvoj tako zaradi ugodnih pedo-klimatskih razmer kot tudi zaradi pomena sadja pri zdravi prehrani. Slovenski sektor sadja ima realne možnosti za tehnološki napredek in velik razvojni in tržni potencial, kar med drugim izvira iz naravnih danosti, tradicije, uveljavljenosti okolju prijaznih načinov pridelave in možnosti za nadaljnji razvoj na tem področju.

V zadnjem desetletnem obdobju je opazen rahel trend povečevanja ekstenzivnih sadovnjakov, medtem ko je bil obseg površin intenzivnih sadovnjakov v tem obdobju stabilen. Trend naraščanja površin intenzivnih sadovnjakov je opazen pri lupinarjih, jagodičju, zmanjšanje površin je opazno pri koščičarjih kot tudi pri jablani. V letih 2007–2018 je sadje v skupni vrednosti kmetijske proizvodnje predstavlja med 4,5 in 8,4 % ter v vrednosti rastlinske pridelave od 8,9 do 16,3 %. V letu 2019 je bil ta delež sadja zaradi znatno manjšega obsega pridelave najmanjši do zdaj in je znašal le 4,1 % skupne vrednosti in 7,4 % vrednosti rastlinske pridelave (vir. Kis, poročilo).

V tehnologiji pridelave sadja prevladuje integriran način pridelave, v katero je bilo v letu 2014 vključenih 714 kmetijskih gospodarstev z 2.973 hektarji sadovnjakov. V letu 2016 je kmetijsko okoljska in podnebna plačila izvajalo 476 sadjarjev na površini 2.061 hektarjev.

Sadjarstvo v sloveniji zajema okrog 2% površin. V letu 2019 je skupna površina nasadov obsegala 10.765 hektarjev. Povečale so se predvsem površine ekstenzivnih nasadov. Površina ekstenzivnih nasadov je znašala 6.500 ha, ter intenzivnih okrog 4.200 ha. Jagodo pridelujejo na 112 ha.

Namen sadjarskega centra je spodbujanje sadjarstva, saj je zaradi svojega geografskega položaja v največjem pridelovalnem območju jablan in s svojimi nalogami prispeva k razvoju.

Certifikat IZBRANA KAKOVOST za ČEŠNJE IN JABOLKE.